Predstavitev projektnega dela pri medpredmetni povezavi slovenščine, zgodovine in aktivnega državljanstva
Dijaki 3. ga in 3. gb Gimnazije in zdravstvene šole so pri medpredmetni povezavi slovenščine, zgodovine in aktivnega državljanstva pod mentorstvom Katarine Bittner Gerželj, Ksenije Ferjančič in Adrijane Špacapan pripravili seminarske naloge o položaju jezika v družbi, s poudarkom na obmejnem prostoru, in prireditev ob Prešernovem dnevu. Razdeljeni po skupinah so našli različne načine, kako svojo temo predstaviti zanimivo in izvirno. Ob dogodku, ki je 7. 2. v dveh izvedbah potekal v veliki predavalnici Medpodjetniškega izobraževalnega centra, so se zbrali vsi dijaki in učiteljski zbor Gimnazije in zdravstvene šole.
Za promocijo prireditve so bili zadolženi Lukas Brataševec, Tine Čotar, Martin Lisjak, Maj Mozetič in Tjaž Saksida. Zbrali so podatke o delu skupin in izdelali zgibanko, v kateri so na kratko predstavili njihove seminarske naloge. Poleg tega so sprejemali dijake ob vhodu in odgovarjali na morebitna vprašanja.
Prireditev se je začela s slovensko himno, ki jo je na trobento zaigral Gašper Furlan, in nagovorom ravnateljice Tanje Čefarin. Sledil je kratek komičen video, ki je spregovoril o pomembnosti Prešerna za Slovence in napovedal teme naslednjih nastopov; režiral in posnel ga je Illya Makarov.
Najprej je bila na vrsti predstavitev Adrijana Cigoja in Žana Marka Pavlina o jezikovni zakonodaji v Republiki Sloveniji. Za njima sta nastopila Nik Pečenko in Jurij Mavri, ki sta raziskovala javne napise v Novi Gorici. Preučevala sta rabo prevzetih besed v njih, kar je vključevalo razvrščanje na sposojenke, tujke in citatne besede ter statistično obdelavo njihove pogostnosti.
Lea Blažič, Katarina Koren in Mark Vičič so se ukvarjali z jezikovno zakonodajo v Evropski uniji in v nam najbližjem – italijanskem zamejstvu. Odločili so se pripraviti kviz Kahoot, v katerem so sodelovali dijaki iz občinstva in tako preverili svoje znanje. Najboljši trije so prejeli simbolične nagrade.
Jakob Grmek in Jaša Murovec sta preučevala geografsko podobo zamejstva ter vlogo izobraževanja, medijev in kulture pri ohranjanju slovenske identitete v zamejstvu. Ugotovila sta, da so pri tem uspešni, glavne ovire pa jim predstavljajo birokracija, demografske spremembe in pomanjkanje dolgoročne podpore.
Po njunem nastopu je bil prikazan videoposnetek o zgodovini Gorice, ki ga je samostojno izdelal Luka Ušaj. Sledili so Žiga Trček, Matevž Bizjak in Vid Lukežič, ki so se ukvarjali s Slovenci v Trstu. Govorili so o pomembnosti in vlogi Trsta, saj je širše tržaško ozemlje že stoletja poseljeno tako s Slovenci kot z Italijani, razlike med narodi pa so posledica političnih ideologij 20. stoletja.
Monika Krsteva je preučevala javne napise v Gorici. Ugotovila je, da je kljub prisotnosti slovenske manjšine v mestu slovenščina zastopana le v 20 odstotkih javnih napisov. Dobljene podatke je uredila in predstavila ter zastavila nekaj vprašanj tudi občinstvu.
Tine Valič in Jakob Bat Zupana sta z videoposnetkom predstavila glavne slovenske ustanove v zamejstvu v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Omenila sta njihovo vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture ter pomen podpore Slovenije in motivacije mladih za ohranjanje identitete.
Zadnja je nastopila Jana Avšič, ki je predstavila književnike v zamejstvu, njihovo življenje in delo ter prebrala pesem Ljubke Šorli in odlomek iz romana Kaplan Martin Čedermac Franceta Bevka.
Dogodek je zaključila Katarina Koren, ki je vsem zbranim zaželela lepo praznovanje kulturnega dne.
Pišeta: Nejc Herega, Marko Kodele